Vprašanja in odgovori
IZJAVA O OMEJITVI ODGOVORNOSTI: ta dokument so pripravile službe Komisije in Evropske komisije ne zavezuje. Sodišče Evropske unije je edino pristojno za uradno razlago prava Unije.
Člen 5(1)(b) Uredbe (ES) št. 1071/2009, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2020/1055
Pravilo, ki se uporablja: „Za izpolnitev zahteve [glede dejanskega in stalnega sedeža v eni od držav članic] iz točke (a) člena 3(1) mora podjetje v državi članici sedeža (...) delovanje svojega voznega parka organizirati tako, da zagotovi, da se vozila, ki jih ima na voljo in se uporabljajo za mednarodni prevoz, vrnejo v enega od operativnih centrov v tej državi članici najpozneje v osmih tednih po tem, ko so ga zapustila“ (člen 5(1)(b) Uredbe (ES) št. 1071/2009)
To pravilo se uporablja za:
- motorna vozila ali kombinacije vozil, ki se uporabljajo za mednarodni prevoz blaga za najem ali plačilo in ki zapustijo državo članico sedeža ter so na voljo cestnim prevoznikom v tovornem prometu v smislu člena 5 Uredbe (ES) št. 1071/2009 ter so kot taka registrirana ali dana v obtok in imajo dovoljenje, da se uporabljajo v skladu z zakonodajo države članice, v kateri je sedež podjetja;
- motorna vozila, konstruirana in opremljena tako, da so primerna za prevoz več kot devet oseb – skupaj z voznikom – in predvidena v ta namen, kadar se uporabljajo za mednarodni prevoz potnikov proti plačilu.
Vendar se pri uporabi člena 1(4) Uredbe (ES) št. 1071/2009, če nacionalna zakonodaja ne določa drugače, to pravilo ne uporablja za podjetja, ki opravljajo dejavnost cestnega prevoznika izključno:
- v primeru cestnih prevoznikov v tovornem prometu: z motornimi vozili ali s kombinacijami vozil, katerih največja dovoljena masa naloženega vozila ne presega 2,5 tone;
- z vozili, ki jih uporabljajo podjetja, ki opravljajo storitve cestnega prevoza v potniškem prometu izključno za nekomercialne namene oziroma katerih glavna dejavnost ni prevoz potnikov v cestnem prometu(1);
- z motornimi vozili, katerih največja dovoljena hitrost ne sme preseči 40 km/h.
(1) V skladu z Uredbo se vsak prevoz po cesti, ki ni prevoz za najem, za plačilo ali za svoj račun, za katerega se ne prejme neposredno ali posredno plačilo in s katerim se niti neposredno niti posredno ne ustvarja prihodek za voznika vozila ali za tretje strani ter ki ni povezan s poklicno dejavnostjo, šteje kot prevoz za izključno nekomercialne namene.
Vozilo se mora vrniti v enega od operativnih centrov v državi članici sedeža podjetja, ki ima vozilo na voljo.
Država članica sedeža pomeni državo članico, v kateri je sedež podjetja, upravljavec prevoza pa lahko izhaja tudi iz druge države (točka 8 člena 2 Uredbe (ES) št. 1071/2009). Člen 5 navedene uredbe določa merila za dejanski in stalni sedež cestnega prevoznika v državi članici. To je tudi država članica, ki je podjetju izdala dovoljenje za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika v skladu s členom 11(1) Uredbe (ES) št. 1071/2009.
Zahteva ni izpolnjena, če se vozilo vrne v podružnico ali hčerinsko družbo v državi članici, ki ni država članica sedeža.
Vozilo se lahko vsakič vrne v isti ali drugi operativni center v državi članici, v kateri ima podjetje sedež.
Uredba ne določa, za kako dolgo se mora vozilo vrniti. Lahko se vrne le za kratek čas, če se upoštevajo pravila glede časa vožnje iz Uredbe (ES) št. 561/2006.
Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 8 Uredbe (EU) 2020/1055, lahko prevozniki za optimizacijo poslovanja vrnitev vozil načrtujejo tako, da jo združijo z drugimi dejavnostmi, kot so vzdrževanje ali tehnični pregled vozila ali prevoz, ki se konča v državi članici sedeža.
Zahteva glede vrnitve v državo članico sedeža tudi ne bi smela pomeniti zahteve, da se določeno število dejavnosti opravi v državi članici sedeža, ali drugače omejiti možnosti prevoznikov, da opravljajo storitve na celotnem notranjem trgu. Cikel takih vrnitev bi moral biti po možnosti usklajen z obveznostjo prevoznega podjetja iz Uredbe (ES) št. 561/2006, da svoje dejavnosti organizira na način, ki vozniku omogoča, da se vrne domov vsaj vsake štiri tedne, tako da je mogoče obe obveznosti izpolniti z vrnitvijo voznika skupaj z vozilom vsaj vsak drugi štiritedenski cikel.
Uredba ne določa, kako se mora vozilo vrniti. Zato se lahko vrne s katerim koli drugim prevoznim sredstvom, kot so vlak, trajekt ali cestni vlačilec, tudi le za del potovanja.
Vozilo se mora najpozneje v osmih tednih po zapustitvi države članice sedeža vrniti v enega od operativnih centrov podjetja v tej državi članici.
V skladu s pravili EU o izračunu obdobij, datumov in rokov se navedeno skupno obdobje osmih tednov začne ob 0.00 na dan po izstopu vozila iz države članice sedeža in konča ob koncu istega dne v tednu osmega naslednjega tedna(1). Vozilo se mora torej vrniti v ta operativni center ali kateri koli drug operativni center podjetja v državi članici sedeža najpozneje ob 23.59 istega dne v tednu osem tednov pozneje.
Če na primer vozilo zapusti državo članico sedeža kadar koli v torek, 29. marca 2022, se mora vrniti v kateri koli operativni center podjetja v državi članici sedeža najpozneje do konca (23.59) srede, 25. maja 2022.
(1)Uredba (EGS, Euratom) št. 1182/71 Sveta z dne 3. junija 1971 o določitvi pravil glede rokov, datumov in iztekov rokov.
V skladu s pravili EU o izračunu rokov, datumov in iztekov rokov(1) velja, da če je zadnji dan roka, določenega v tednih, dela prost dan, nedelja ali sobota, se rok konča z iztekom zadnje ure naslednjega delovnega dne. Ker se obveznost nanaša na vrnitev vozila v državo članico sedeža, se upoštevajo le dela prosti dnevi v tej državi članici.
Če bi torej vozilo zapustilo operativni center kadar koli v petek, 25. marca 2022, bi se osemtedensko obdobje končalo v soboto, 21. maja 2022. Ker pa je zadnji dan tega obdobja sobota, se šteje, da se obdobje konča ob 23.59 naslednji delovni dan, in sicer v ponedeljek, 23. maja 2022.
(1)Uredba (EGS, Euratom) št. 1182/71 Sveta z dne 3. junija 1971 o določitvi pravil glede rokov, datumov in iztekov rokov.
Pristojni organi države članice, v kateri ima prevozno podjetje sedež, morajo izvesti potrebne preglede, s katerimi preverijo in spremljajo izpolnjevanje zahteve iz člena 5(1)(b) Uredbe (ES) št. 1071/2009; izpolnjevanje te zahteve morajo preveriti tudi pristojni organi drugih držav članic, v katerih se vozila uporabljajo. V ta namen lahko uporabijo vsa sorazmerna in učinkovita sredstva za preverjanje izpolnjevanja obveznosti. Prevozna podjetja morajo predložiti jasne dokaze, da se vozila, ki so jim na voljo, vrnejo v enega od operativnih centrov v državi članici sedeža najpozneje v osmih tednih po zapustitvi države članice. Za dokazovanje izpolnjevanja te zahteve lahko uporabijo katera koli dokazila. V primeru cestnega preverjanja bi moralo imeti podjetje vedno možnost, da izpolnjevanje te obveznosti dokaže naknadno z dokumenti in dokazili, ki so na voljo v prostorih podjetja. Pristojni organi države članice, v kateri ima prevozno podjetje sedež, morajo sodelovati s katerim koli drugim organom prek informacijskega sistema za notranji trg, kot je navedeno v odgovoru na vprašanje 9. Ta dokazila v celoti ocenijo nadzorni organi države članice, v kateri ima podjetje sedež, pod nadzorom pristojnih pravosodnih organov.
V praksi lahko podjetja na zahtevo organov predložijo kateri koli dokument, ki dokazuje lokacijo vozila na sedežu podjetja v zadnjih osmih tednih in/ali vsakih osem tednov. Ti dokumenti so lahko na primer tahografski zapisi ali urniki dela voznikov ali tovorni listi.
Podatki tahografa se lahko uporabijo kot dokaz, da se je določeno vozilo v preteklih osmih tednih vrnilo v državo članico, v kateri ima sedež podjetje, ki ima to vozilo na voljo. Za vozila, opremljena s pametnim tahografom v skladu z Uredbo (EU) št. 165/2014, se lahko podatki tahografa uporabijo tudi kot dokaz, da se je vozilo vrnilo v enega od operativnih centrov podjetja v navedeni državi članici. Kontrola tahografov se lahko izvaja med cestnimi preverjanji ali preverjanji v prostorih podjetij ter je zanesljiv in učinkovit način za dokazovanje izpolnjevanja pravila o vrnitvi vozila.
V primeru cestnega preverjanja bi moralo imeti podjetje vedno možnost, da izpolnjevanje te obveznosti dokaže naknadno z dokumenti in dokazili, ki so na voljo v prostorih podjetja.
Kadar podatki, ki so na voljo v vozilu ali vozniku, ne zadostujejo za potrditev izpolnjevanja ali neizpolnjevanja pravila o vrnitvi vozila, bi bilo treba preverjanje izpolnjevanja obveznosti vrnitve vozila izvesti v sodelovanju med nadzornim organom države članice, v kateri je podjetje dejavno, in pristojnimi organi države članice, v kateri ima podjetje sedež.
Pristojni organi držav članic morajo v skladu s členom 18 Uredbe (ES) št. 1071/2009 dejansko tesno sodelovati ter si hitro zagotavljati medsebojno pomoč in vse druge relevantne informacije, da bi olajšali izvajanje in izvrševanje navedene uredbe. Pristojni organi katere koli države članice morajo zlasti odgovoriti na zahtevke vseh pristojnih organov drugih držav članic za informacije ter izvajati preverjanja, preglede in preiskave v zvezi s tem, ali cestni prevozniki s sedežem na njihovem območju pristojnosti izpolnjujejo zahtevo glede dejanskega in stalnega sedeža v eni od držav članic, vključno s pravilom glede vračanja vozil.
Upravno sodelovanje in medsebojna pomoč med pristojnimi organi držav članic se izvajata prek informacijskega sistema za notranji trg (IMI), vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 1024/2012.