IZJAVA O OMEJITVI ODGOVORNOSTI: ta priročnik so pripravile službe Komisije in Evropske komisije ne zavezuje. Sodišče Evropske unije je edino pristojno za uradno razlago prava Unije.
V skladu s členom 34(6)(f) Uredbe (EU) št. 165/2014 velja obveznost ročnega vnosa oznake države, v katero vstopi voznik po prehodu meje države članice, v tahograf od 20. avgusta 2020 za voznike, ki vozijo vozila, opremljena z analognim tahografom. Od 2. februarja 2022 to velja tudi za voznike, ki vozijo vozila, opremljena z digitalnim tahografom, vključno s prvo različico pametnega tahografa(1), in sicer v skladu z drugim pododstavkom člena 34(7) navedene uredbe.
Glavni namen teh določb je omogočiti lažje izvrševanje določb o kabotaži(2) in napotitvi voznikov(3), čeprav se uporablja za vsa vozila, zajeta v Uredbi (EU) št. 165/2014, ne glede na vrsto opravljenih prevozov.
Ta zahteva je prehodni ukrep, preden bo nova različica pametnega tahografa(4) lahko samodejno zabeležila prehod meje. Vsa vozila, prvič registrirana po 21. avgustu 2023, morajo biti opremljena s takim tahografom(5). Vozila, ki so trenutno opremljena z analognim ali digitalnim nepametnim tahografom, bo treba z novim tahografom naknadno opremiti najpozneje do 31. decembra 2024(6). Vozila, ki so trenutno opremljena s pametnim tahografom, bodo morala biti naknadno opremljena najpozneje do 18. avgusta 2025(7). Vsa lahka gospodarska vozila, katerih največja dovoljena masa je med 2,5 in 3,5 tone in ki opravljajo dejavnosti mednarodnega prevoza ali kabotaže, bodo morala biti opremljena s tem tahografom s 1. julijem 2026, in sicer v skladu s členom 2(1)(aa) Uredbe (ES) št. 561/2006(8).
(1) Pametni tahografi, skladni s Prilogo IC k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2016/799, do 20. avgusta 2023.
(2)(Uredba (ES) št. 1072/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o skupnih pravilih za dostop do trga mednarodnega cestnega prevoza blaga.
(3)Direktiva (EU) 2020/1057 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2020 o določitvi posebnih pravil v zvezi z Direktivo 96/71/ES in Direktivo 2014/67/EU za napotitev voznikov v sektorju cestnega prometa ter spremembi Direktive 2006/22/ES glede zahtev za izvrševanje in Uredbe (EU) št. 1024/2012.
(4) Pametni tahografi, skladni s Prilogo IC k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2016/799, kakor je bila spremenjena z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2021/1228 z dne 16. julija 2021 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2016/799, kar zadeva zahteve glede konstrukcije, preskušanja, namestitve, delovanja in popravila pametnih tahografov in njihovih sestavnih delov.
(5) Četrti pododstavek člena 8(1) Uredbe (EU) št. 165/2014 v povezavi s členom 2 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2021/1228.
(6) Člen 3(4) Uredbe (EU) št. 165/2014.
(7) Člen 3(4a) Uredbe (EU) št. 165/2014.
(8)Uredba (ES) št. 561/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom in spremembi uredb Sveta (EGS) št. 3821/85 in (ES) št. 2135/98 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 3820/85.
Uredba (EU) št. 165/2014 določa, da se oznaka države ročno zabeleži „na začetku prvega postanka v tej državi članici“. Prvi postanek „se opravi“ „na najbližjem mestu, kjer je mogoče ustaviti, na meji ali po njenem prečkanju“.
Varnost v cestnem prometu je eden glavnih ciljev Uredbe (ES) št. 561/2006 o času vožnje, odmorih in času počitka, tahograf pa je glavno orodje za preverjanje skladnosti s temi določbami. V tem smislu izpolnjevanje obveznosti ročnega vnosa prehoda meje nikakor ne sme ogroziti obveznosti in zahtev glede varnosti v cestnem prometu, določenih v zakonodaji EU in nacionalni zakonodaji. Zato je treba pri presoji tega, kaj pomeni „najbližje mesto, kjer je mogoče ustaviti“, v celoti upoštevati predpise in omejitve na področju varnosti v cestnem prometu v trenutku, ko se voznik odloči za postanek. Zlasti je treba upoštevati morebitno pomanjkanje razpoložljivih parkirnih mest na obmejnih območjih, da bi se izognili tveganju nevarnih zastojev na teh območjih.
1. primer: Odstavni pas ne bi smel šteti za „morebitno mesto, kjer je mogoče ustaviti“ zgolj zaradi skladnosti s to določbo, saj bi to najverjetneje kršilo zahteve glede varnosti v cestnem prometu (npr. nacionalni prometni predpisi).
2. primer: Ko voznik prečka mejo, opazi, da je zaviralni pas, ki vodi do prvega parkirišča, zaseden in/ali da je parkirišče že zapolnjeno. V tem primeru ima voznik dve možnosti: z ustavitvijo na zaviralnem pasu poveča zastoj ali nadaljuje z vožnjo. Prva možnost pomeni ogrožanje varnosti v cestnem prometu (zlasti za vozila, ki vozijo zadaj), zato takšno preobremenjeno parkirišče ne bi smelo šteti za „morebitno mesto, kjer je mogoče ustaviti“ v smislu Uredbe (EU) št. 165/2014. Voznik mora torej izbrati drugo možnost in nadaljevati vožnjo do naslednjega mesta, kjer lahko ustavi. To parkirišče je lahko torej „najbliže mesto, kjer je mogoče ustaviti“ za enega voznika, ne pa tudi za drugega, ki pelje mimo ob drugem času ali datumu.
Sklepna ugotovitev:
Od izvršilnih organov, ki bodo v končni fazi skrbeli za uveljavitev te določbe na terenu, se pričakuje, da bodo uporabili točko (f) člena 34(6) in drugi pododstavek člena 34(7) Uredbe (EU) št. 165/2014 ob upoštevanju pomislekov glede varnosti v cestnem prometu in prožnosti, ki jo omogoča pojem „najbliže mesto, kjer je mogoče ustaviti“. Zato morajo pri preverjanju izpolnjevanja obveznosti beleženja prehodov meje v tahograf upoštevati vse prometne okoliščine in omejitve v zvezi z varnostjo v cestnem prometu.
Podobno se od prevoznih podjetij pričakuje, da bodo svojim voznikom posredovala ustrezna navodila o tem, kako upoštevati pravila o času vožnje in počitka, kot to zahtevata Uredba (ES) št. 561/2006 (1) in Direktiva (EU) 2020/1057.
(1) Člen 10(2) Uredbe (ES) št. 561/2006.